Redno in zadostno gibanje je še posebej pomembno pri razvoju otrok in mladostnikov, saj vpliva na njihov celostni razvoj.
Z gibanjem spoznavajo in se učijo osnovnih motoričnih sposobnosti (lazenje, plazenje, hoja, plezanje, skakanje, metanje, itd…). Prav tako je gibanje nujno potrebno za normalen razvoj kosti, mišic in sklepov. Ljudje smo ustvarjeni za pokončno držo. V kolikor tega ni dovolj, se pričnejo pojavljati okvare na lokomotornem sistemu. Z gibanjem prav tako razvijamo fino motoriko, ki je pomembna za pisanje in risanje.
Gibanje pozitivno vpliva na samopodobo. Če otrok obvlada svoje telo in je s podobo svojega telesa zadovoljen, bo to pozitivno vplivalo na njegovo samozavest in samostojnost. Dokazane so povezave med gibanjem in razvojem kognitivnih sposobnosti. Otroci, ki se več gibljejo, se lažje učijo, si lažje zapomnijo stvari in sledijo pouku. Tisti, ki so aktivnejši, se prej naučijo, da je za uspeh potrebno odrekanje, trud in vztrajnost.
Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva še na mnogo drugih stvari. Krepi imunski sistem, preprečuje nastanek metabolnega sindroma, srčno – žilnih bolezni, kapi, osteoporoze, različnih oblik raka, izboljšuje spanec in varuje pred različnimi odvisnostmi. Otroci, ki v mladosti osvojijo aktiven življenjski slog, ga bodo zelo verjetno prenesli tudi v odraslost.
Priporočena količina zmerne aktivnosti je vsaj 60 min na dan (smernice WHO-ja). Pri tem gre za intenzivnost, kjer se otroci zadihajo, se znojijo in se jim pospeši srčni utrip. Priporoča se čim bolj pester spekter gibalnih aktivnosti, pri čemer pa naj bi bili vsaj dve uri tedensko namenjeni treningu za razvoj moči in gibljivosti.
Zdrava prehrana je osnova za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kvalitetno življenje. Že od otroštva naprej lahko z uravnoteženo prehrano in zdravim načinom življenja zmanjšamo tveganje za nastanek s prehrano pogojenih bolezni in vplivamo na dolžino ter kvaliteto življenja. Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, oziroma kot zaščitni dejavnik , ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja. Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga (prehrana, telesna nedejavnost, alkohol, tobak, stres) spadajo med ključne vzroke za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Temeljni cilj zdrave prehrane je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja. Na prehranjevanje in stanje hranjenosti imajo pomemben vpliv fiziološki, psihološki, ekonomski in socialni dejavniki. Zdrava prehrana vključuje varno, energijsko in hranilno uravnoteženo, varovalno in biološko sprejemljivo hrano, ki ohranja in krepi zdravje. Za dosego uravnotežene prehrane se poslužujemo normativov oziroma referenčnih vrednosti za vnos hranljivih snovi, ki pa so specifični glede na spol, starost, telesno dejavnost in druga stanja.
Referenčnih vrednosti ni mogoče in niti ni potrebno dosegati vsak dan, niti ne proporcionalno z vsakim obrokom. Priporočljivo pa je doseganje na tedenski ravni. Neustrezno prehranjevanje vodi do deficita posameznih hranil, kar pa je lahko posledica neprimerne izbire živil oziroma neprimerne sestave in razporeditve obrokov. Temelj zdravega prehranjevanja je pestra in raznolika prehrana. Vsak dan vnašamo v telo 6 glavnih hranil. To so ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vitamini, minerali in voda. Vsi ti nutrienti so nujno potrebni za normalno delovanje telesa, zato jih mora imeti telo vsak dan.
KORISTNI NASVETI ZA ZDRAVO HUJŠANJE 
- Obvezno zajtrkujte, da dan pričnete polni energije. Telo preko noči porabi hranila, ki ste jih zaužili do spanja. Zjutraj telo potrebuje veliko energije.
- Hrana mora biti raznolika in pestra. Le tako lahko zagotovimo zadosten vnos vseh hranil, ki jih naše telo potrebuje.
- Izogibajte se živilom s sladkorjem in sladkanim pijačam. Sladkor je eden izmed glavnih vzrokov debelosti.
- Jejte večkrat dnevno. Če telo večkrat dnevno prejme hrano, obdrži kar rabi, ostalo pa izloči. Če jeste dvakrat ali pa celo samo enkrat dnevno, telo dela zalogo. Pogosto hranjenje ugodno vpliva tudi na prebavo.
- Obroke planirajte vnaprej, saj se boste na ta način izognili zaužitju hrane, ki je ne potrebujete.
- Popularne diete so slabe in v večini primerov se pojavi jo-jo efekt. Vse so kratkoročne narave in stradajo vaše telo.
- Jejte veliko sadja, zelenjave in žitaric. So velik vir vlaknin in ugodno vplivajo na prebavo.
- Uživajte vlaknine, saj se boste nasitili hitreje in za dalj časa, s tem pa boste preprečili morebitno prenajedanje.
- Izogibajte se pitju alkoholnih, sladkanih in gaziranih pijač. Naše telo je v večjem delu sestavljeno iz vode, zato naj bo navadna voda osnovno sredstvo za zagotavljanje zadostne hidracije telesa.
- Hrane ni potrebno dodatno soliti, saj je natrija v živilih dovolj.
- V nakupovalnem centru kupite samo stvari, ki si jih doma napišete na listek. S tem se boste izognili kupovanju hrane, ki je ne potrebujete. V živilske prodajalne pojdite siti, saj tako kupite manj.
- Berite etikete. Nekatera živila proti pričakovanjem vsebujejo ogromno sladkorja.
- Maščoba, ki jo pri prehranjevanju uživate, naj bo pretežno nenasičena oziroma zdrava. Najboljši viri nenasičene maščobe so najrazličnejša olja, oreščki in ribe.
- Jedi naj bodo pripravljene na pari, v pečici ali na žaru.
- Vsake toliko časa si privoščite pregreho. S tem se nagradite za vztrajanje pri zdravi prehrani.
- Če se odločite zmanjšati količino kakšnega hranila, je v redu. Nikakor ga povsem ne izločite iz prehrane.
- Porcije naj bodo zmerne. Telo se bo hitro navadilo na manjše porcije.
- Pred obrokom spijte 3 dcl mlačne vode. Tako boste pojedli manj.
- Ne hitite s hranjenjem. Jejte počasi in z užitkom. Če vam to ne gre, jejte obroke z malo žlico oziroma vilico.
- Ogljikovi hidrati naj se pretežno uživajo za zajtrk in preko dopoldneva. Bolj ko se dan bliža večeru, manj OH pojejte.
- Po treningu lahko jeste tudi živila z enostavnimi sladkorji, seveda v zelo zmernih količinah.
KAJ SO OGLJIKOVI HIDRATI? 
Ogljikovi hidrati so skupina kemičnih spojin, ki vsebujejo kisikove, vodikove in ogljikove atome. Delijo se na dve skupini: enostavni in sestavljeni. Za naše telo so osnovni in hkrati nepogrešljiv vir energije.
Enostavni ogljikovi hidrati: sadje, nekatera zelenjava, beli sladkor, pivo, med, mleko, mlečni izdelki,… (monosaharidi in disaharidi). So najhitreje prebavljivi in nam dajo energijo hitro in se porabijo v kratkem časovnem obdobju.
Sestavljeni ogljikovi hidrati: žitarice, nekatero sadje in zelenjava, rjavi riž, vlaknine,…(polisaharidi) Sestavljeni ogljikovi hidrati predstavljajo dolgotrajen priliv energije telesu in zagotavljajo enakomerno porabo telesnih zalog glikogena. Energijska vrednost ogljikovih hidratov, ne glede na obliko, znaša 4 kalorije/gram.
KAJ SO BELJAKOVINE? 
Beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin in drugih metabolično aktivnih substanc. Beljakovine so telesu potrebne za rast, razvoj in obnavljanje. Potrebe po beljakovinah se s starostjo spreminjajo. Bogat vir beljakovin so živila živalskega izvora. Med živili rastlinskega izvora pa največ beljakovin vsebujejo zrna stročnic.
Beljakovine živalskega izvora: meso (svinjsko, goveje, divjačina), perutnina, ribe, mesni izdelki vseh vrst, mleko, mlečni izdelki in jajca.
Beljakovine rastlinskega izvora: stročnice (fižol, leča, grah, soja…) ter žita in izdelki iz žit.
Energijska vrednost beljakovin, ne glede na izvor, znaša 4 kalorije/gram.
KAJ SO MAŠČOBE? 
Maščobe vsebujejo življenjsko pomembne maščobne kisline, pospešujejo absorbcijo v maščobah topnih vitaminov (A,D,E,K), povečujejo energijsko gostoto hrane ter izboljšujejo konsistenco, vonj in okus živil. Osnovna delitev maščob je na nenasičene in nasičene.
Nezdrave oziroma nasičene maščobe so škodljive, saj povzročajo bolezni srca in ožilja, poleg tega pa tudi zvišujejo vrednosti nezdravega holesterola v krvi. Nahajajo se v živilih živalskega izvora, kot so npr.: polnomastni sir, smetana, maslo ter mastno meso. Poleg tega pa se nahajajo tudi v najrazličnejših sladkarijah in v hitro pripravljeni hrani ( t.i. fast food). Priporočljivo je, da jih v dnevni prehrani zaužijemo čim manj.
Zdrave oziroma nenasičene maščobe zdravju niso škodljive, v kolikor jih uživamo v mejah priporočenih vrednosti, saj dokazano pozitivno vplivajo na zdravje srca in ožilja, poleg tega pa znižujejo vrednosti slabega holesterola v krvi. Najdemo jih v ribah, v nekaterih vrstah rastlinskega olja (olivno, sončnično), oreščkih, avokadu…
Energijska vrednost maščobe, ne glede na obliko, znaša 9 kalorij/gram.
KAJ SO VITAMINI IN MINERALI? 
Vitamini so snovi, ki jih telo nujno potrebuje za normalno delovanje, saj sodelujejo v številnih telesnih procesih. Vključeni so v metabolizem ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin in nukleinskih kislin. Ker jih v veliki večini telo ne more sintetizirati, je nadvse pomembno, da jih vnašamo s hrano. Hrana mora biti raznolika, saj je eden izmed vzrokov pomanjkanja vitaminov enolična prehrana. Vitamine delimo v 2 skupini, in sicer: vitamine, ki so topni v maščobah (A, D, E in K) ter vitamine, ki so topni v vodi (B kompleks in C).
Minerali so snovi, ki so tako kot vitamini, potrebne za normalno delovanje organizma, največkrat pa so v obliki soli. Telo samo ne more proizvajati nobenega minerala, tako da moramo prav vse zaužiti s pestro in raznovrstno prehrano.
ZAKAJ JE POMEMBNA VODA? 
Voda je vir življenja. Od 70-75 odstotkov človekovega telesa predstavlja voda in to presenetljivo dejstvo nakazuje na velik pomen vode v našem življenju. Voda pozitivno vpliva na naše zdravje in psiho-fizično počutje. Ker človekovo telo nima zalog tekočine, jo moramo vsak dan znova vnašati v telo. Dva in pol litra vode sta minimum, ki naj bi ga užili ljudje, ki opravljajo pretežno sedeče poklice in niso fizično aktivni. Pri telesno aktivnih ljudeh pa se priporoča, da spijejo še dodaten liter vode dnevno.
Motivacija je duševni proces, ki s pomočjo različnih motivov ali teženj (to so lahko potrebe, vrednote, želje, ideali ali nagoni), vodi vedenje ljudi in jih usmerja k določenim ciljem. Motivacijski procesi lahko potekajo zavedno z uporabo volje ali nezavedno. V človeku se sprožijo vsakič, ko nastane potreba, ki jo moramo zadovoljiti. Ko nastane kakršnokoli neravnovesje, ljudje to začutimo v obliki neprijetnega občutka. Občutimo potrebo, težnjo, da bi nekaj storili in tako vzpostavili stanje ponovnega ravnotežja. Strokovno imenujemo to stanje homeostaza.
Kadar si nekaj želimo ali hočemo ali se nam zdi vredno, smo za doseganje cilja tudi motivirani. Problem nastane šele takrat, ko na poti naletimo na kakršnekoli težave in zaradi njih prehitro obupamo.
Dobro se je zavedati, da zadovoljujemo neko potrebo tudi takrat, ko želimo odstopiti od zastavljene naloge. Običajno gre takrat za čisto enostavno potrebo po lagodju in nenaporu. V tistem trenutku se nam lahko zdi zadovoljitev te potrebe pomembnejša. Kasneje nam bo morda žal.
Zato je zelo prav, da poznamo sami sebe in naše naravne mehanizme, da se bomo lahko tudi v takih trenutkih pravilno odločili. Na pomoč bomo poklicali svojo voljo in se spomnili pomembnosti cilja, ki smo se ga namenili doseči.
- Najprej se je potrebno vprašati »Zakaj shujšati?« Je to zaradi težnje po boljšem zdravju? Niste zadovoljni s svojim izgledom ali pa vas skrbi za prihodnost? Pomembno je, da najdete razlog pri sebi in s tem zvišate motivacijo.
- Drugi pomemben korak je, da si postavimo različne cilje: nekaj kratkoročnih, srednjeročne in dolgoročne cilje. Pomembno je, da so pričakovanja in cilji realni. Pomembno je tudi, da ovire premagujemo eno za drugo, ne pa, da poizkušamo preskočiti vse naenkrat. Za korenite spremembe je potreben čas.
- Zelo pomembna je podpora bližnjih. Aktivno morajo biti vključeni v proces hujšanja in s tem nuditi oporo. Če je okolje, v katerem želite hujšati, nespodbudno in vam ne nudi podpore, bo uspeh zagotovo težje doseči.
- Na začetku zabeležite cilje in nato sproti vpisujte aktivnosti, ki jih izvajate za dosego teh ciljev. Pogled na dobro delo, opravljeno v preteklosti, vas dodatno motivira in služi za primerjavo.
Zdrav življenjski slog je ena sama velika zabava. Zbudiš se srečen in spočit. Veseliš se dneva, ki je pred tabo. Svoje delovne aktivnosti opravljaš skoncentrirano, z veseljem in optimizmom. Hrana, ki jo ješ, je zdrava in posledično ti daje energijo. Nikoli nisi sestradan in nikoli preveč sit. V svojem telesu se počutiš energično, lahkotno in fit. Logična posledica tega je samozavest in občutek sreče. Telo te ne zavira, ampak ti služi kot orodje za spoznavanje novih stvari. Popoldneve preživljaš športno in v naravi, kjer črpaš življenjsko energijo. S prijatelji se družiš na igrišču, kjer zmaguješ in premaguješ slabše pripravljene. Zvečer pa se zadovoljen in utrujen uležeš v posteljo, kjer v trenutku zaspiš.
Zdrav življenjski slog ponuja toliko pozitivnih stvari, da ga je enostavno potrebno uvesti v vaše življenje. Negativnih učinkov ni. Če želite biti srečni in zadovoljni v svojem telesu, poskrbite zanj. Če pomislimo, je naše telo edino mesto, kjer moramo živeti. Poskrbimo, da bo to mesto zdravja, sreče in zadovoljstva.